[ Švic in Švarc ]

koreografija: Goran Bogdanovski
 ples: Damjan Mohorko, Dejan Srhoj, Goran Tatar, Goran Bogdanovski, (Gregor Luštek)
glasba: Peter Penko
vokal: Boris Benko
 oblikovanje zvoka: Gregor Zemljič
 dramaturgija: Mojca Dimec
oblikovanje luči: Miran Šusteršič
scenografija: Irena Pivka
 kostumografija: Alan Hranitelj  
 zahvala dr. Slavoju Žižku
 koprodukcija: Maska, Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana
 predstavo so podprli: Ministrstvo za kulturo Slovenije in Mestna občina Ljubljana
 Premiera 14.6.2001 v Cankarjevem domu

Naslov predstave je lahko hitro jasen, če se doda - no, v črnem prostoru švicajo plesalci. Vendar je švarc tudi črni prazni prostor, kjer piha veter, meša in prezračuje gibalno snov . Gibalno načelo predstave zahteva zračnost telesa, dvigovanje centra nad naravno pozicijo in telo, ki je občutljivo na vsak zvok in se nanj odziva s plesom hitreje od misli. In ko zvoka ni več, ko se meša samo zrak, telo ne obmiruje, ampak ponavlja ustaljene vsakodnevne plesne vzorce, ki so vtisnjeni globoko v telo, da niti muzike ne rabijo več.

Tišina je klasična, torej večno lepa.

In tudi, če pije kri, dela to na lep način. Zvok pa potegne gib tako vase, da se sliši vsaka mišica, vidi vsaka potna sraga in da se vonja vse občutke, tudi če je ta zvok valovanje filozofovih besed. Okus očiščevalne moči soli, ki na koncu ostane na prešvicanih telesih, je grenak, in kapljice bistre vode, raztreščene po zvočni pokrajini, so sladke.