[ Sun City]

Sun City Gorana Bogdanovskega v izvedbi vsestranskih plesalcev je gibalni spektakel energetske pretočnosti, padcev, dvigov, ravnotežnih izzivov in prelivajočega se čutenja, je utopija in realnost obenem, je ilustrirana zgodba individualnega razodevanja v kolektivni celoti ... V povezovanju raznolikih plesno gibalnih šol in novodobnih glasbenih virov Bogdanovski poustvarja inovativno bazo sodobnega plesnega izraza kot rezultanto zgodovinskega in novega.
Daliborka Podboj, Večer 2.2.2007

Bogdanovski je svoje upe položil v sedem plesalcev, ki jih zaznamuje plesna raznolikost in tako se v prevladujoče gibe sodobnega mešajo elementi klasike, hip hop-a in indijskega plesa. Koreograf si je zadal zahtevno vlogo – iz različnih stilov izluščiti bistveno, ki se ne bo izpridilo v medsebojnem kombiniranju in kar bo posamezne gibalne delce nadgradilo s strukturo, ki presega konvencijo absolutnega plesa. Rezultat je kolaž zaporedja gibalnih sekvenc, v katerih se združujejo in razpadajo posamezni akterji.
Alja, Radio Študent 2.2.2007

Sun City je pravzaprav res »spektakel« s ponekod utripajočimi lučmi in ezoterični elektronski glasbi, ki jo delno in iz dvignjenega položaja izvaja barvito napravljeni Michael Wadada, pod njim pa sedmerica plesalcev v belih kostumih z gibanjem spreminja podobo po tleh nasutega peska.
Ana Perne, Polet 30.1.2007

Sun City spremlja mistična glasba skupin Suns of Arqa in Gayan Uttejak Orchestra, ki s preprostim besedilom ene izmed skladb ... it's loving, it's belonging … skupaj s plesalci izrazijo veliko. O bližini, dotiku, pogledu, prijateljstvu, čustvih … O plesu ljubezni in pripadnosti, kot smo ga mi razumeli.
Največ nam ponudijo sami plesalci. Slišiš besede, ne da bi jih izgovorili, in čutiš dotik, ne da bi se te dotaknili. To nam podarijo, saj čustva ostanejo tudi po njihovem zadnjem poklonu. 
Tina Kristan, študenta FDV 27.1.2007



[ nazaj ]