[ emofad ]

…Bogdanovskemu je z vsemi svojimi sodelavci vseeno uspel velik korak naprej. Ustvaril si je občinstvo. Glede na številčnost in navdušenje publike na sredini premieri, lahko celo trdim, da je razširil običajno razmeroma ozek krog gledalcev sodobnega plesa.
Tamara Langus, Radio Študent, februar 2003


V predstavi se prelivajo, prekrivajo in izpodrivajo različne plesne teksture, žanri, slovnice: od baletnih palimsestov, ki si močneje berljivi pri trojki Srhoj, Thijs, Bogdanovski, Razvitih elementov kontaktne improvizacije, ki jih gledamo pri epizodnih duetih (Rosana Hribar –Gregor Lušetk in Jana Menger - Gustavo Barros ) do različnih osebnih plesnih slovnic s katerimi tehnizirane drže mehčajo in izpeljujejo vsi člani ekipe.
…Tudi v Vzenemrljivosti prigod smo priča zglednemu atraktivnemu plesu, nizu zabavnih domislic in virtuozni usklajenosti zvočno-gibalnih sekvenc, v kateri pride do izraza histrionski, gestični in plesni takt ekipe. Hkrati pa je pri Bogdanovskem nujno razbrati redek smisel za komunikativnost, atraktivnost, igrivost in duhovitost, s katerimi sodobni ples za spremembo prebija okvire estetskega hermetizma in gledališkega elitizma ter postaja zanimiv tudi »neposvečenemu« očinstvu (vseh starosti).
Rok Vevar, Delo, februar 2003



[ << nazaj . naprej>> ]